Gölj – Rüüdj – Ween
Göljn as e hamel di samereen,
göljn as dåt eekerfälj,
än göljn as dåt häär foon min Anemaleen,
wat san we duch rik heer foon gölj.
Rüüdj as e san än lååket sü swätj,
rüüdj san da kliiwere uk,
än rüüdj san da siike foon min latj brädj;
dåt as wälj for liiwde än luk.
Ween as dåt wååder bai dik än doom,
ween as e luft ouer üs,
än ween san da uugne foon min latj foom;
e trou as önj Fraschlönj tu hüs.
Joo, üüsen foone, di as sü smuk,
sü smuk as min Anamaleen;
än wansch ik en mansche trou, liiwde än luk,
sü flåg ik ma gölj, rüüdj än ween.
